Teorije kazni III

Cilj teorij specialne prevencije je preprost: preprečevanje povratništva. Pri iskanju njenih zgodovinskih temeljev pridemo vse do Seneke (4 pr. n. š. - 65 n.š.):

"Nemo prudens punit, quia peccatum est, sed ne peccetur..."

- "Bistri ne kaznuje, ker je bilo grešeno, temveč da se ne bi grešilo..."

V 16 stol. so na Nizozemskem po vplivom versko obarvane ideje poboljševanja nastali prvi zapori, ki so postali alternativa smrtni in telesnim kaznim. Vseeno je ideja povračila ohranila prvenstvo. S Franzem von Lisztom (1851 - 1919) se je v drugi polovici 19. stol. začel hitrejši razvoj idej k cilju usmerjenega kazenskega prava (nemško Zweckstrafrecht). Franz von Liszt je videl tri oblike specialne prevencije:

• varstvo sružbe skozi odstranitev (zapor) obsojenega storilca;
• individualno odvračanje od storitve nadaljnih dejanj skozi izvršeno kazen (zastraševanje), in
• poboljšanje storilca skozi terapijo oz. resocializacijo.

V svojem znamenitem nastopnem predavanju v Marburgu leta 1882 je predstavil t.i. marburški program (Marburger Programm), ki je storilce kaznivih dejanj delil v tri skupine in zanje predvidel ustrezno sankcijo:

• storilce, ki se niso sposobni poboljšati in jih ni mogoče zastrašiti, da ne bi ponavljali kaznivih dejanj, je potrebno napraviti neškodljive (nemško Unschädlichmachung, angleško incapacitation);
• priložnostne storilce je potrebno zastrašiti;
• poboljšati je potrebno storilce, ki so tega zmožni.

Z ozirom na zadnjo skupino so z von Lisztom v kazenskopravni in kriminalnopolitični besednjak prišli izrazi kot so resocializacija, socializacija, poboljšanje.

Nemško ustavno sodišče v znani sodbi Lebach iz leta 1973 (BVerfGE 35, 202, "Lebach-Urteil") pravi, da je resocializacijsko načelo kazenskih sankcij direktna posledica načela socialne države (čl. 2 I Temeljnega zakona) in čl. 1 I, ki varuje človeško dostojanstvo.

"Nicht nur der Straffällige muss auf die Rückkehr in die freie Gesellschaft vorbereitet werden; diese muss ihrerseits bereit sein, ihn wieder aufzunehmen."

- "Ni le potrebno pripraviti storilca na vrnitev v svobodno skupnost; le-ta mora biti pripravljena storilca ponovno sprejeti."

"Vom Täter aus gesehen erwächst das Interesse an der Resozialisierung aus seinem Grundrecht aus Art 2 I i.V.m. Art 1 GG."

- "S stališča storilca izhaja interes po resozializaciji iz njegovih temeljnih pravic po čl. 2 I v zvezi s čl. 1 Temeljnega zakona."

"Von der Gemeinschaft aus betrachtet verlangt das Sozialstaatsprinzip staatliche Vor- und Fürsorge für Gruppen der Gesellschaft, die auf Grund persönlicher Schwäche oder Schuld, Unfähigkeit oder gesellschaftlicher Benachteiligung in ihrer persönlichen und sozialen Entfaltung behindert sind. [...] Nicht zuletzt dient die Resozialisierung dem Schutz der Gemeinschaft selbst: diese hat ein unmittelbares eigenes Interesse daran, dass der Täter nicht wieder rückfällig wird und erneut seine Mitbürger oder die Gemeinschaft schädigt."

- "S stališča družbe zahteva načelo socialne države državno skrb za družbene skupine, katerim je na temelju njihove osebne šibkosti ali krive, nezmožnosti ali družbene zapostavljenosti okrnjen osebnostni in družbeni razvoj. [...] Nenazadnje služi resocializacija obrambi skupnosti same: le-ta ima neposreden lastni interes, da storilec ne bi ponavljal kaznivih dejanj in znova škodoval svojim sodržavljanom ali skupnosti."

Teoriji specialne prevencije je torej lastno, da zahteva od države, da se ukvarja s storilcem, da na podlagi subjektivne ocene njegove osebnosti naredi vse, da ga pripelje nazaj v konformno družbo. Načini so raznoliki in so lahko vsak zase predmet posebne razprave, naj jih naštejem le nekaj:

• zaporna kazen sama,
• denarna kazen kot "lekcija",
  
• "družbena kreditna razmerja" (pogojna obsodba ipd.),
• socialna terapija (na prostosti in v zaporu),
• programi odvajanja od drog in alkohola,
• "boot camps."

Od zgoraj navedenih je potrebno ločiti še eno obliko specialne prevencije, ki jo je predvidel že von Liszt - popolno odstranitev posameznika iz družbe skozi dolgotrajne prostostne kazni ali celo smrtno kazen.

V prispevkih Teorija kazni I - III sem kratko predstavil različne teoretične poglede na kazen, v upanju da bralca navedem na razmišljanje o razlogu, ki nam daje pravico, da na krute načine kaznujemo sebi enake. Upam, da bom serijo prispevkov lahko kmalu nadaljeval z bolj konkretnimi podatki in razpravo o tem, kaj deluje in kaj je dopustno.