Spet o Kosovu
O Kosovu sem sicer že pisal (tule, tule), a moram spet. Jezikovna revolucija na tem blogu seveda pomeni tudi, da bom lahko malo spremenil perspektivo in pisal predvsem s slovenskega stališča.
Najprej ugotavljam, in to smrtno resno, da se mi zdi velik korak za slovensko zunanjo politiko, da se pred našim veleposlaništvom v Beogradu odvijajo demonstracije. Vsak resen akter v mednarodni skupnosti mora vsake toliko časa dobiti kako molotovko čez ograjo ambasade in slišati kakšno parolo v stilu: "Janez, go home!" Na tak način nam rasteta politična moč in vpliv.
Če bo Kosovo jutri razglasilo samostojnost, je Slovenija ne bi smela priznati. Čeprav naj Slovenija javno podpre projekt kosovske neodvisnosti, je njeno samovoljno razglasitev v nasprotju z mednarodnim pravom potrebno zavrniti. Kosovo je na podlagi resolucije Varnostnega sveta ZN, sprejete po VII. poglavju Ustanovne listine (kar ji daje lastnost obvezujočega prava) del Srbije, čeprav Srbija oblasti nad pokrajino ne izvaja, ampak je ta prepuščena misiji Združenih narodov. Razglasitev samostojnosti brez potrditve v Varnostnem svetu je nasprotna mednarodnemu pravu. Če je bila slovenska osamosvojitev leta 1991 legalna in legitimna (pa tega Zahod spočetka ni hotel videti), kosovska leta 2008 ni.
Čeprav so ruski argumenti na tej točki oblikovani predvsem na podlagi lastnih političnih interesov, drži, da bo po morebitnem priznanju neodvisnega Kosova težko obdržati marsikateri vsaj tako rahel mir med državnimi vladami in separatističnimi gibanji.
Neodvisno od tega, projekt razglasitve neodvisne kosovske države, ob predpostavki, da bi ta dejansko bila sposobna prevzeti državne funkcije, ne daje garancij, da bo ustrezno zaščitena srbska narodna skupnost v pokrajini. Takšna država pa ne izpolnjuje kriterijev za priznanje, ki sta jih Svet Evrope in Evropska unija glasno razglašala pred leti.
Pred enim letom sem predlagal delitev Kosova, po potrebi manjšo izmenjavo prebivalstva, misijo ZN za nedoločen čas in hitro integracijo Srbije in Kosova v EU. Pri tem predlogu ostajam še danes.
In ponovno zapisujem, da protisrbsko razpoloženje, ki vlada v svetu in zamegljuje pogled tvorcem politike na najvišjih ravneh, ne more pripeljati do trajnega miru. Ko Srb danes pred slovensko ambasado kriči, da se mu dogaja krivica, ima prav. Popolnoma prav. Ko pa kriči: "Kosovo je zauvek naše," se moti, vendar razlog za to ne tiči v tem, da so Srbi slabi, poraženci, vojni zločinci; ampak drugje.
Realističen zaključek bi bil, da naj se s priznanjem počaka, dokler na Kosovu ne bo zagotovljeno spoštovanje pravic srbske manjšine in dokler se ne poleže nasilje, ki bo brez dvoma sledilo razglasitvi.
Alternativa pa je, da se v Prištino takoj pošlje odposlanca s ponudbo, da Slovenija Kosovo nemudoma prizna, vendar pod naslednjim uradnim imenom:
2 komentarji:
Kosovo bo neodvisno in z mnogih strani priznano jutri in proti temu ni mogoče več ničesar storiti. Ne glede na mednarodno pravo. Tukaj velja pač volja močnejšega.
Druga stvar je tukaj stališče Slovenije. Meni se ne zdijo protesti pred slovenskim veleposlaništvom nič takega, na kar bi bil ponosen. Jaz bi malo počakal. Vsaj dan ali dva, če ne celo kakšen teden. Naj drugi vodijo.
Tvoj načrt o razdelitvi Kosova se mi zdi edina možnost, da se na dolgi rok zagotovi mir. Ker se to ne bo zgodilo zdaj, bo prej ali slej prišlo do novih spopadov. Potrebna je takšna rešitev, ki bo tako Srbom in Albancem omogočala živeti z izgubo, ne pa takšna, ki bo eno ali drugo stran vedno silila k novim prizadevanjem za povrnitev izgubljenega.
Mogoče bi tista o velikem koraku držala, če bi obstajalo resno nasprotovanje slovenskim stališčem (ki pa so seveda v tem trenutku neobstoječa), ne pa da frustrirana množica nogometnih navijačev kot simbolni objekt frustracij pojmuje našo ambasado. Nič velikega ni v tem. Le zgodovinsko naključje vidim sam v tem.
z ostalim se več ali manj strinjam. Presenetljivo pa je in to mi ostaja nerešljiva uganka zakaj za vraga nihče glasno ne pove, da se je samoodločba albanskega naroda že uresničila v obliki Albanije. Zato bi v tem primeru zame edino smiselno razmišljanje šlo v smeri združitve z Albanijo in ne neodvisnostjo a seveda tudi tu naletimo na pravne prepreke...
Objavite komentar